Območje danes ogromno Ljubljančanov uporablja za preživljanje prostega časa. Gre za edinstven prostor znotraj mesta ob soseskah z visoko koncentracijo prebivalstva, odprto zeleno površino ravninskega značaja. Kot taka je primerna in nenadomestljiva za številne aktivnosti, ki jih ne moremo izvajati na drugih dveh večjih zelenih površinah v mestu - Rožniku in Golovcu (npr. sprehod z otroškim vozičkom). Mesto po eni strani veliko vlaga v izboljšanje športne infrastrukture in splošnega zdravstvenega stanja meščanov, po drugi strani pa uničuje tisto osnovno in najboljše, kar že imamo.

Ljubljana se je spontano razvila v krakasto strukturo ob mestnih vpadnicah, tako da gosto pozidavo ločijo zeleni klini: Rožnik, Golovec, Barje in naš severni zeleni klin. Tako ima vsak prebivalec dostop tako do urbanega življenja in povezav ob glavnih cestah, kot do narave - o takih zasnovi lahko večina mest le sanja. Krakasta zasnova pomeni tudi lažjo orientacijo v prostoru in daje Ljubljani unikaten pečat. S pozidavo severnega zelenega klina pa se ta razpoznavnost izgubi.

Pozidati nameravamo najboljša kmetijska zemljišča, z zelo dobro prstjo, ki se tudi danes aktivno obdelujejo, kar postaja v Sloveniji že prava redkost.

Območje je del vodonosnika Ljubljansko polje in je zavarovano kot vodovarstveno območje IIA, na katerem je gradnja prepovedana. Vendar so bile dotične parcele, ki bodo po novem planu postale zazidljive, sumljivo posebej izvzete iz uredbe o zavarovanju tega vodovarstvenega območja. Vsekakor gradnja pomeni večjo možnost onesnaženja največjega ljubljanskega vodnega vira in zmanjšano sposobnost zemlje čistiti padavinsko vodo.

Spodaj objavljam izrez iz priloge F okoljskega poročila Izvedbenega prostorskega načrta, ki se posamezno opredeljuje do predvidenih podrobnih občinskih načrtov. Na strani 37 je opredelitev do predvidenega projekta NOVI BEŽIGRAD. Opredelitev OP do projekta je negativna. Izrez je narejen iz pdf kopije okoljskega poročila dobljene na spletu 8/05/2008 ob 12.10.

Gradnja nove ceste naj bi rešila problem prometa na Vojkovi ulici in drugih prometnicah. Toda ali bi ga res? Ali pa bi pripeljala v to območje in v mesto samo še več avtomobilov? Nesmotrno širjenje mesta na odprte površine pomeni tudi izgubo drugih ekoloških funkcij: stabilizacija mikroklime, poraba CO2/proizvajanje kisika, habitat za živali. V Ljubljani še nismo izkoristili vseh degradiranih, že pozidanih praznih prostorov (npr.: Litostroj, Kolinska, Krmila, in še veliko manjših), da bi bilo širjenje mesta na kmetijske površine z ekološko in rekreacijsko funkcijo upravičeno.

Tudi sam plan poudarja, da ima Ljubljana s svojo kotlinsko lego neugodne klimatske razmere. Pozimi to pomeni toplotno inverzijo in meglo, poleti pa pregrevanje mestnega središča. Najbolj kritičen je prav njen severni del in zeleni klin predstavlja še tisti zadnji vetrni koridor, ki ga je nujno potrebno ohranjati.