proti pozidavi kmetijskih površin med Vojkovo ulico in Žalami

Ta stran VAS želi vzpodbuditi, da izrazite svoje morebitno nestrinjanje s pozidavo kmetijskih površin med Vojkovo in Žalami.
Pozidava bi za Ljubljančane pomenila veliko izgubo. Le če bo veliko ljudi dalo pripombo na prostorski načrt ali drugače opozorilo na to, lahko upamo, da mesto ne bo naredilo te napake.

V občinskem prostorskem načrtu, ki je od 22. aprila na javni razgrnitvi, MOL predvideva pozidavo severnega zelenega klina, to je kmetijskih površin, ki se raztezajo med Vojkovo ulico in Novimi Jaršami ter Žalami. Poleg gradnje nove vpadnice (Štajerske ceste oz. avenije Janeza Drnovška), štadiona in študentskega kampusa se v novem planu predvideva zazidava še preostalih odporih površin med Vojkovo in Žalami s projektom Mesto znanja oz. NOVI BEŽIGRAD.



Zaradi naslednjih razlogov je taka odločitev velika napaka:

1. IZGUBA DRAGOCENIH POVRŠIN ZA ODDIH IN REKREACIJO

Območje danes ogromno Ljubljančanov uporablja za preživljanje prostega časa. Gre za edinstven prostor znotraj mesta ob soseskah z visoko koncentracijo prebivalstva, odprto zeleno površino ravninskega značaja. Kot taka je primerna in nenadomestljiva za številne aktivnosti, ki jih ne moremo izvajati na drugih dveh večjih zelenih površinah v mestu - Rožniku in Golovcu (npr. sprehod z otroškim vozičkom). Mesto po eni strani veliko vlaga v izboljšanje športne infrastrukture in splošnega zdravstvenega stanja meščanov, po drugi strani pa uničuje tisto osnovno in najboljše, kar že imamo.

2. UNIČENJE URBANISTIČNE IDENTITETE MESTA
Ljubljana se je spontano razvila v krakasto strukturo ob mestnih vpadnicah, tako da gosto pozidavo ločijo zeleni klini: Rožnik, Golovec, Barje in naš severni zeleni klin. Tako ima vsak prebivalec dostop tako do urbanega življenja in povezav ob glavnih cestah, kot do narave - o takih zasnovi lahko večina mest le sanja. Krakasta zasnova pomeni tudi lažjo orientacijo v prostoru in daje Ljubljani unikaten pečat. S pozidavo severnega zelenega klina pa se ta razpoznavnost izgubi.
3. IZGUBA KVALITETNIH KMETIJSKIH POVRŠIN
Pozidati nameravamo najboljša kmetijska zemljišča, z zelo dobro prstjo, ki se tudi danes aktivno obdelujejo, kar postaja v Sloveniji že prava redkost.
4. GRADNJA NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU

Območje je del vodonosnika Ljubljansko polje in je zavarovano kot vodovarstveno območje IIA, na katerem je gradnja prepovedana. Vendar so bile dotične parcele, ki bodo po novem planu postale zazidljive, sumljivo posebej izvzete iz uredbe o zavarovanju tega vodovarstvenega območja. Vsekakor gradnja pomeni večjo možnost onesnaženja največjega ljubljanskega vodnega vira in zmanjšano sposobnost zemlje čistiti padavinsko vodo.

Spodaj objavljam izrez iz priloge F okoljskega poročila Izvedbenega prostorskega načrta, ki se posamezno opredeljuje do predvidenih podrobnih občinskih načrtov. Na strani 37 je opredelitev do predvidenega projekta NOVI BEŽIGRAD. Opredelitev OP do projekta je negativna. Izrez je narejen iz pdf kopije okoljskega poročila dobljene na spletu 8/05/2008 ob 12.10.

OP na IPN, Priloga F, str. 37


5. TRAJNOSTNI RAZVOJ?
Gradnja nove ceste naj bi rešila problem prometa na Vojkovi ulici in drugih prometnicah. Toda ali bi ga res? Ali pa bi pripeljala v to območje in v mesto samo še več avtomobilov? Nesmotrno širjenje mesta na odprte površine pomeni tudi izgubo drugih ekoloških funkcij: stabilizacija mikroklime, poraba CO2/proizvajanje kisika, habitat za živali. V Ljubljani še nismo izkoristili vseh degradiranih, že pozidanih praznih prostorov (npr.: Litostroj, Kolinska, Krmila, in še veliko manjših), da bi bilo širjenje mesta na kmetijske površine z ekološko in rekreacijsko funkcijo upravičeno.

6. sprememba klimatskih razmer v ljubljani
Tudi sam plan poudarja, da ima Ljubljana s svojo kotlinsko lego neugodne klimatske razmere. Pozimi to pomeni toplotno inverzijo in meglo, poleti pa pregrevanje mestnega središča. Najbolj kritičen je prav njen severni del in zeleni klin predstavlja še tisti zadnji vetrni koridor, ki ga je nujno potrebno ohranjati.


Severni zeleni klin je zato potrebno ohraniti!

Če je nova cesta res nujno potrebna, naj bo zgrajena vsaj v podzemni izvedbi, v tunelu. Kakršnakoli pozidava tega dragocenega območja (z izjemo štadiona v gramozni jami) bi pomenila ogromno, nepopravljivo škodo.

Pripravili smo tudi izjavo za javnost in medije, ki si jo lahko ogledate tukaj.